četrtek, 08. oktober 2009

Uvoz blaga, ki ni v lasti uvoznika in pravica do odbitka DDV

Pojasnilo DURS, št. 4230-255/2008-3, 30. 9. 2009

Davčni zavezanec prosi za mnenje glede naslednjih vprašanj:

  1. Ali lahko slovenska pravna oseba (ID zavezanec) uvozi blago v svojem imenu in za svoj račun, ter plača vse dajatve, vključno z DDV, čeprav ob uvozu blaga ne bo postala lastnica le-tega? Kateri dokument je podlaga za izračun carinske vrednosti v tem primeru, ali je to lahko račun, ki ga prejme lastnik blaga (tuja družba), na katerem slovenski zavezanec ni omenjen?
  2. Slovenski davčni zavezanec identificiran za namene DDV, ki je uvoznik blaga za tujo družbo, bi na tem blagu, ki bi bilo kasneje prodano na ozemlju Republike Slovenije, v drugo državo članico EU ali v tretjo državo, opravilo storitve dodelave na uvoženem blagu. Ali lahko ta davčni zavezanec opravi odbitek DDV, ki ga je plačal ob uvozu blaga, katerega lastnik je druga oseba (tujec)?
  3. Kako se omenjene transakcije prikažejo v DDV knjigah? Ali bi poročanje slovenskega davčnega zavezanca o uvozu blaga in opravljenih storitvah na tem blagu, ter tujega davčnega zavezanca (identificiranega za namene DDV v Republiki Sloveniji) o nadaljnjih dobavah tega blaga, pomenilo nekonsistentnost v DDV evidencah?
  4. Do kam sega pravica do razpolaganja z opredmetenimi sredstvi, kot da bi bil prejemnik lastnik? Ali lahko pridobitelj blago tudi proda, čeravno ni lastnik tega blaga? Ali razpolagalna pravica pomeni, da ima pravico do določanja o prodaji le lastnik blaga?

V zvezi z navedenim odgovarjamo:

1. Uvoznik blaga, ki plača carino in druge dajatve je lahko vsaka oseba, ne glede na to, kdo je lastnik blaga. Za izračun carinske vrednosti velja podatek z računa za zadnjo prodajo pred sprostitvijo blaga v prost promet.

Na podlagi predhodnega usklajevanja stališč in mnenj s Carinsko upravo RS smo prejeli pojasnilo, da je uvoznik pojem, ki ga carinska zakonodaja ne pozna. To pomeni, da je uvoznik lahko vsakdo, ki za uvoženo blago plača carino in druge dajatve, ne glede na to ali je oziroma ni lastnik blaga. Carinska vrednost se določi na podlagi transakcije za prodajo iz tretje države v Skupnost oziroma v primeru, da carinske vrednosti ni mogoče določiti na osnovi transakcijske vrednosti, upoštevaje 30. in 31. člen Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (UL L 302, 19. 10. 1992, vključno z vsemi spremembami; v nadaljevanju: carinski zakonik). Če gre za več zaporednih prodaj preden se blago sprosti v prost promet, se za carinsko vrednost šteje zadnja prodaja pred sprostitvijo blaga v prost promet (147. člen Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (UL L 253, 11. 10. 1993, vključno z vsemi spremembami)). V tem primeru gre za transakcijsko vrednost prodaje med osebami v Skupnosti. Plačnik carinskih dajatev je deklarant (oseba, navedena v polju 14 carinske deklaracije). Deklarant je lahko vsaka oseba s sedežem v Skupnosti, ki lahko sama ali preko druge osebe (zastopnika) pri pristojnem carinskem organu predloži blago in vloži carinsko deklaracijo. Zastopanje je lahko neposredno ali posredno. Pri neposrednem zastopanju ravna zastopnik v imenu in za račun zastopanega. Pri posrednem zastopanju ravna zastopnik v lastnem imenu. V tem primeru je glede na zgoraj navedeno zastopnik tudi deklarant.

Več...

Ni komentarjev: