Spremembe, ki jih prinaša Zakon o plačilnih storitvah in sistemih - od 1. novembra 2009

V Evropskem parlamentu in Svetu je bila 13.11.2007 sprejeta Direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu (2007/64/ES), ki jo morajo vse države članice EU uvesti v svojo zakonodajo najkasneje do 1.11.2009. Skladno z direktivo je Državni zbor RS 15.7.2009 sprejel Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, ki bo nadomestil obstoječi Zakon o plačilnem prometu (objavljen v Uradnem listu 58/27.07.2009).

Cilji direktive in sprejetega Zakona o plačilnih storitvah in sistemih so predvsem:

• zagotoviti vzpostavitev enotnega trga plačilnih storitev na notranjem trgu Evropske unije,
• določiti zahteve za dostop na trg ponudnikom plačilnih storitev, ki niso kreditne institucije,
• določiti enotne pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev v EU,
• določiti pravila glede oblikovanja in upravljanja plačilnih sistemov.

V primerjavi z obstoječim pravnim okvirjem v Sloveniji, ki opredeljuje izvajanje plačilnega prometa, so glavne značilnosti novega zakona:

• večja zaščita potrošnikov in večji obseg obveznosti ponudnikov plačilnih storitev,
• dovoljenje za izvajanje plačilnih storitev bodo lahko poleg bank pridobile tudi plačilne institucije (pogoji in kriteriji za pridobitev dovoljena so določeni v zakonu),
• uvedba plačilnih računov pri plačilnih institucijah, ki bodo namenjeni izključno izvajanju plačil (ne bodo smeli biti v vlogi depozitnega računa),
• opustitev kontrol na obstoj ali pravilnost zapisa računa prejemnika plačila pri izvedbi plačilne storitve (zaradi ukinitve registra transakcijskih računov pri BS v sedanji vlogi in uvedbe registra transakcijskih računov pri AJPES za namene izvajanja postopka izvršb),
• uvedba možnosti povračila plačilnih transakcij, ki pod določenimi pogoji omogoča potrošniku, da poda svoji banki zahtevo po vračilu sredstev že izvedene direktne obremenitve (do 8 tednov za avtorizirane in do 13 mesecev za neavtorizirane plačilne transakcije),
• spremenjen način zaračunavanja stroškov plačil,
• večji obseg informacij za stranke o izvedenih plačilih (npr. informacija o konkretnem uporabljenem menjalnem tečaju pri plačilu v drugi valuti, o obračunanem nadomestilu, ..) in zagotavljanje informacij na papirju ali trajnem nosilcu podatkov),
• obveščanje strank vsaj dva meseca pred spremembo pogojev izvajanja plačilnih storitev,
• omejitev odgovornosti potrošnikov v primeru zlorab na največ 150 EUR (npr. v primeru izgube kartice ali zlorabe elektronske tržne poti).

Več...