Ko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka, gre za izredno odpoved. Taka odpoved pogodbe o zaposlitvi je dopustna samo iz taksativno naštetih zakonskih razlogov in učinkuje takoj.
V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni odpovednega roka, delavec ni upravičen do odpravnine ter nima pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Izmed taksativno naštetih razlogov, ki so podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je v 3. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR določen tudi razlog: če delavec najmanj pet delovnih dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
E-seminar Odpoved pogodbe o zaposlitvi smo dopolnili s poglavjem, ki obravnava izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru odsotnosti delavca z dela.
Zbrali smo nekaj primerov sodne prakse s področja delovnega prava.
Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bilo upoštevaje vse okoliščine in interese pogodbenih strank z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati vsaj do izteka odpovednega roka (tožnik v času dolgotrajne zaposlitve pri toženi stranki predhodno ni nikoli neopravičeno izostal z dela, zaradi njegove odsotnosti delovni proces ni bil moten), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi dvodnevnega neopravičenega izostanka z dela nezakonita.
Prijava terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in ki se štejejo za stroške stečajnega postopka, narave teh terjatev ne spreminja, ne glede na to, kakšno je bilo ravnanje stečajnega upravitelja. Kljub temu, da je (po nepotrebnem prijavljene) terjatve (iz naslova plače za obdobje zaposlitve od uvedbe stečajnega postopka dalje) priznal, lahko tožnica njihovo plačilo uveljavlja v individualnem delovnem sporu z dajatveno tožbo. Tudi če bi jih prerekal in tožnico napotil na pravdo, tožnica v tem delu ne bi imela le ugotovitvene tožbe, temveč dajatveno. Njen interes namreč ni le v tem, da se ugotovi obstoj terjatve, temveč v tem, da pridobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v izvršbi doseže poplačilo take terjatve iz stroškov stečajnega postopka.
Delovno pravo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - tujec - delovno dovoljenje
Ker je tožnik za obdobje veljavnosti delovnega dovoljenja sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta, po izteku te pogodbe o zaposlitvi ne more na podlagi dejstva, da je v vmesnem obdobju pridobil osebno delovno dovoljenje, ki ni časovno omejeno, zahtevati od tožene stranke, da ga zaposli za nedoločen čas.
Ker je bila družba, pri kateri je bil tožnik zaposlen, izbrisana iz sodnega registra po skrajšanem postopku, je plačilo vseh obveznosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi in zakonskih določb upravičeno uveljavljal s tožbo od prvotožene stranke, ki je kot nekdanji zakoniti zastopnik in družbenik ter ustanovitelj družbe pred izbrisom iz sodnega registra morala podati notarsko overjeno izjavo, da družba nima neporavnanih obveznosti in da prevzema obveznost plačila vseh morebitnih preostalih obveznosti družbe.
Delovno pravo - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - upravna odločba
Četudi tožena stranka ni sklenila pravnega posla glede prevzema dejavnosti oziroma prehoda delavcev, ampak je prišlo do prenosa dejavnosti vzdrževanja na podlagi odločitve organa lokalne oblasti, so izpolnjeni pogoji za spremembo delodajalca po določbi 73. člena ZDR. Tožnik je iz navedenega razloga delo nadaljeval pri novem delodajalcu, ki je od tožene stranke dejavnost vzdrževanja prevzel, zato je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu ter za vrnitev na delo k toženi stranki neutemeljen.
Delovno pravo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba delodajalca
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožnik prejel, ker je njegovo delo postalo nepotrebno zaradi prenosa dejavnosti tožene stranke, je nezakonita. V tem primeru namreč pride do spremembe delodajalca po samem zakonu, tožnik pa bi lahko svoje pravice iz pogodbe o zaposlitvi uveljavljal pri delodajalcu prevzemniku. Iz tega razloga njegov tožbeni zahtevek za reintegracijo v delovno razmerje pri toženi stranki in za reparacijo za čas po prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
Delovno pravo - odškodnina - stroški predsodnega postopka
Zahtevek za povrnitev stroškov predsodnega postopka, ki ga delavec uveljavlja v individualnem delovnem sporu zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je odškodninski zahtevek. Ker je tožnik ustrezno zahtevo za povrnitev stroškov podal že ob zagovoru pri delodajalcu, pri katerem je bil prisoten tudi njegov pooblaščenec, in ker so mu stroški nastali zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, je do povračila utemeljeno priglašenih stroškov upravičen.
Delovno pravo - plača - osnovna plača - pričakovani delovni rezultati - destimulacija
Ker je bilo v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi (glede na panožno in podjetniško kolektivno pogodbo) dogovorjeno, da je dolžan za osnovno plačo doseči pričakovane delovne rezultate (ki jih ni dosegel), njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike do osnovne plače ni upravičen.
Delovno pravo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - pisna ocena - zagovor
Ker tožena stranka tožniku ob zaključku poskusnega dela ni vročila pisne ocene oziroma ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ter mu ni omogočila zagovora (kljub temu, da niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da mu omogoči zagovor), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita.
Ker je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi poteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, s pravnomočno sodbo pa je bilo razsojeno, da se je pogodba o zaposlitvi za določen čas transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je njen tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja utemeljen.
Delovno pravo - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - višina
Pri presoji višine odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Glede na višino mesečne bruto plače tožnika, njegovo delovno dobo, dejstvo, da bo zaradi svoje bolezni težko našel novo zaposlitev, predvideno nadaljnje zdravljenje ter slabo finančno stanje tožene stranke je prisojeni znesek v višini štirih tožnikovih bruto plač z možnostjo plačila v treh obrokih ustrezen.
Delovno pravo - civilno procesno pravo - obnova postopka - novi dokazi
Ker tožena stranka ni pravočasno opravila ustreznih poizvedb v zvezi z zaposlitvijo tožnice pri drugem delodajalcu v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ne more uspeti s predlogom za obnovo postopka, k kateremu predlaga nove dokaze. Te dokaze bi morala namreč predložiti že v postopku pred pravnomočnostjo sodne odločbe.
Delovno pravo - vrnitev v prejšnje stanje - materialni prekluzivni rok
Vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče dovoliti v zvezi z materialnimi prekluzivnimi roki. Ker je tožnica rok za uveljavljanje sodnega varstva v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zamudila, je njena pravica prenehala po samem zakonu in ne more uspeti s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar