K.H. in M.Š. v pobudi za oceno ustavnosti drugega odstavka 157. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) navajata, da je zakonska določba v povezavi s postopkom o razglasitvi pogrešancev za mrtve, kot je urejeno v Zakonu o nepravdnem postopku v nasprotju s 14. členom Ustave Republike Slovenije, saj neposredno posega v njune pravice in jima ne zagotavlja enakosti pred zakonom. Pobudnika navajata, da sedaj veljavna ureditev omenjenega člena v postopku uveljavljanja pravice do družinske pokojnine ustvarja diskriminacijo, glede na to, na kakšen način je bila smrt zavarovanca ugotovljena oziroma na kakšen način je smrt nastopila. Obenem navajata, da se postavlja upravičence do družinske pokojnine po zavarovancih, ki so razglašeni za mrtve ter je bil datum smrti ugotovljen naknadno, v neenak položaj z ostalimi upravičenci do družinske pokojnine. Izpodbijana določba naj ne bi upoštevala posebnega položaja omenjenih upravičencev, pri katerih je vloga za uveljavitev pravice do družinske pokojnine lahko dana šele po razglasitvi upravičenca za mrtvega, kar pa dejansko pomeni precej let kasneje, kot pa je razglašen datum smrti.
Vlada v svojem odgovoru navaja, da je pravica do družinske pokojnine pravica, ki je izvedena iz zavarovanja umrlega zavarovanca ali upokojenca in se zagotavlja iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja z namenom zagotovitve socialne varnosti nepreskrbljenih družinskih članov umrlega, torej tistih, ki si sami ne morejo zagotoviti osebnih dohodkov oziroma nimajo lastnih sredstev za preživljanje po smrti hranitelja družine.
Ni komentarjev:
Objavite komentar