petek, 4. december 2009

Vlada o izvajanju sklepov o izvedbi postopkov oddaje skupnih javnih naročil za potrebe upravnih organov

Vlada se je na 55. seji, 19. novembra 2009, seznanila s Poročilom o izvajanju sklepov o izvedbi postopkov oddaje skupnih javnih naročil za potrebe upravnih organov.

Vlada RS je Ministrstvu za javno upravo v letošnjem letu (12.2.2009 in 7.5.2009) naložila izvedbo 10 skupnih javnih naročil, kar je doslej največja izvedba skupnih naročil v enem letu (razlog je tudi iztek nekaterih dve in triletnih pogodb v letošnjem letu). Ministrstvo za javno upravo je v skladu z Akcijskim načrtom za zeleno javno naročanje, ki ga je letos sprejela vlada na področju zelenega javnega naročanja, upoštevalo tudi nekatere okoljske vidike:

  • Na področju nakupa vozil je že v letu 2007 prvič postavilo pogoj, da morajo biti osebna vozila v rangu emisij EURO 4, v letu 2008 pa je pri merilih za izbiro najugodnejše ponudbe upoštevalo tudi druga okoljska merila (emisijski standard EURO 5, emisijska vrednost CO2 in nadzor tlaka v pnevmatikah). V letu 2009 je dodatno poostrilo izpuste pri tehničnih pogojih, tako da je nakup osebnih vozil pomenil uresničevanje zahtev Evropske komisije po voznem parku, ki ima v poprečju manj kot 130 CO2 g/km izpusta. Z letošnjim naročilom je MJU doseglo poprečno stopnjo izpust v višini 124.

  • V letu 2008 je pri izvedbi postopka oddaje skupnega javnega naročila za dobavo električne energije doseglo, da bo dobavljena električna energija vsebovala tudi 15% energije iz 100% obnovljivih virov.

  • Pri računalnikih je v letu 2008 pri dveh sklopih zahtevalo kot pogoj certifikat »Energy Star 4«, enak pogoj ostaja tudi v letu 2009.

Več...

četrtek, 3. december 2009

Vlada obravnavala Poročilo o stanju notranjega nadzora javnih financ za leto 2008

Vlada se je na 55. redni seji, 19. novembra 2009, seznanila s Poročilom o stanju notranjega nadzora javnih financ v Republiki Sloveniji za leto 2008. Osrednji del Poročila o notranjem nadzoru javnih financ v RS za leto 2008 temelji na analizi Izjav proračunskih uporabnikov o oceni notranjega nadzora javnih financ, ki so obvezni sestavni del zaključnega računa in poročil notranjerevizijskih služb. Poročilo ugotavlja, da je bil na področju notranjega nadzora javnih financ v primerjavi z letom 2007 dosežen napredek, izpostavlja pa dejstvo, da sistematično upravljanje s tveganji še ni razumljeno in sprejeto kot neločljivi del vodenja in da notranja revizija še ni zagotovljena vsem proračunskim uporabnikom. Poročilo daje tudi informacije o ostalem delovanju Urada RS za nadzor proračuna v letu 2008.

Notranji nadzor javnih financ obsega na enotnem sistemu zasnovano poslovodenje in kontrole ter notranje revidiranje, ki ga zagotavljajo neposredni in posredni proračunski uporabniki z namenom, da obvladujejo poslovanje in zagotavljajo doseganje ciljev v skladu z načeli zakonitosti, smotrnosti in preglednosti. Za vzpostavitev in razvoj ustreznega in uspešnega sistema notranjih kontrol in notranjega revidiranja so odgovorni predstojniki oziroma poslovodni organi proračunskih uporabnikov. Neločljiv sestavni del odgovornega vodenja proračunskega uporabnika predstavlja sistematično upravljanje s tveganji, ki omogoča hitrejše odzivanje na spremembe, boljšo izrabo priložnosti, zanesljivejše doseganje ciljev, optimalno razporeditev proračunskih sredstev in smotrno uporabo razpoložljivih sredstev in kadrov.

Več...

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS

Vlada je na 55. seji, 19. novembra 2009, sprejela mnenje k pobudi Jane Lavrič za oceno ustavnosti in zakonitosti 10. in 16. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih in ga posredovala Ustavnemu sodišču RS.

Gospa Jana Lavrič iz Ljubljane (pobudnica), je 22.4.2008 pri Ustavnem sodišču RS vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 10. in 16. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih, v kateri navaja, da sta predmetni določbi v neskladju s 14. (enakost pred zakonom), 22. (enako varstvo pravic), 23. (pravica do učinkovitega sodnega varstva) in 66. členom (varstvo dela) Ustave RS. Po navedbah pobudnice je Uredba v neskladju z ustavnim načelom enakosti in enakopravnosti, kolikor z njo določeni dodatki za delavce Davčne uprave Republike Slovenije (DURS), ki je v času sprejema Uredbe predstavljala tako prvostopni kot drugostopni davčni organ, ne bi po reorganizaciji davčne službe na podlagi določb Zakona o državni upravi (ZDU-1; Uradni list RS, št. 52/02), pripadali tudi davčnim uslužbencem drugostopnega davčnega organa, katerih delo je z istim opisom del in nalog iz DURS prešlo na Ministrstvo za finance. Kot navaja pobudnica je bil do reorganizacije po določbah ZDU-1 Glavni urad DURS drugostopni davčni organ Republike Slovenije, po reorganizaciji pa je dela in naloge drugostopnega davčnega organa, skupaj s prostori, delavci in proračunskimi sredstvi, prevzelo Ministrstvo za finance. Po vsebini je po navedbah pobudnice šlo za prevzem nje in ostalih delavcev davčnega organa, hkrati pa za nadaljevanje opravljanja davčne službe s strani pobudnice pri Ministrstvu za finance kot davčnemu organu z enakim opisom del in nalog, v istih prostorih, z istimi delovnimi sredstvi. Dokler se je tudi drugostopni davčni organ Republike Slovenije imenoval Davčni urad Republike Slovenije (DURS), je pobudnica v skladu z določbami Uredbe prejemala višje dodatke k plači, z odločbo z dne 10.12.2002 pa je Vlada Republike Slovenije, Komisija za kadrovske in administrativne zadeve odločila, da pobudnici po reorganizaciji davčne službe, od 29.12.2002, pripadajo nižji dodatki k plači, zato, ker dela ne opravlja več kot delavka DURS, temveč kot delavka Ministrstva za finance.

Več...

sreda, 2. december 2009

Najemanje kreditov pri dajalcu kredita, ki ni banka

Tržni inšpektorat RS svetuje potrošnikom, naj bodo, v primeru odločitve, da vzamejo kredit pri dajalcu kredita, ki ni banka, izjemno previdni pri svojem ravnanju. V prvi vrsti naj se prepričajo, ali imajo opravka s podjetjem, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja.

Več...

Javno zasebno partnerstvo in stavbna pravica ter DDV

Pojasnilo DURS, št. 4230-194/2009, 22. 7. 2009

Na vprašanje davčnega zavezanca, kako je z obračunavanjem DDV ob podelitvi stavbne pravice in prenosu lastništva na objektu iz občine na zasebnika, odgovarjamo:

V skladu s 3. členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09) so predmet DDV dobave blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec opravi na ozemlju Slovenije za plačilo, pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki jih davčni zavezanec na ozemlju Slovenije opravi za plačilo ter uvoz blaga.

Stavbna pravica in z njo povezane transakcije so opredeljene s Stvarnopravnim zakonikom – SPZ (Uradni list RS, št. 87/02), stavbno pravico na objektih in napravah, ki so predmet javno-zasebnega partnerstva, ureja tudi Zakon o javno-zasebnem partnerstvu – ZJZP (Uradni list RS, št. 127/06).

Stavbna pravica je ena izmed stvarnih pravic in je v skladu z 256. členom SPZ pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino.

Več...

torek, 1. december 2009

Davčna obravnava oddelitve družbe

Pojasnilo DURS, št. 4230-132/2009, 17. 6. 2009

V zvezi s vprašanjem davčnega zavezanca ali se oddelitev družbe z ustanovitvijo nove družbe obravnava kot prenos podjetja na podlagi 10. člena Zakona o davku na dodano vrednost, odgovarjamo:

Oddelitev družbe z ustanovitvijo nove družbe, kot tudi oddelitev s prevzemom se obravnava kot prenos podjetja ali dela podjetja, če so izpolnjeni predpisani pogoji za takšen prenos.

Več...

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo – ZDTon-A

Pojasnilo DURS, št. 4200-191/2009-1, 11. 11. 2009

V Uradnem listu RS, št. 85/09 z dne 30. 10. 2009 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo – ZDTon-A, ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Kot je navedeno že v pojasnilu DURS, št. 4200-21/2009-1 z dne 13. 2. 2009, se je Slovenija že v fazi usklajevanja z Evropsko komisijo o odobritvi sheme državne pomoči* po Zakonu o davku na tonažo – ZDTon (Uradni list RS, št. 61/07) zavezala, da bo določbe ZDTon spremenila tako, da morajo k sistemu davka na tonažo pristopiti vse povezane osebe (rezidenti Slovenije in poslovne enote nerezidentov, ki imajo v Sloveniji poslovno enoto) zavezanca, ki pristopi k sistemu davka na tonažo, če izpolnjujejo še druge pogoje po zakonu, ter da mora zavezanec v sistem davka na tonažo vključiti vse ladje, s katerimi posluje in izpolnjujejo pogoje po zakonu. Nekaj sprememb in dopolnitev ZDTon je povezanih z navedenima določbama, druge rešitve v ZDTon-A pa odpravljajo določene nejasnosti, ki se pojavljajo pri izvajanju zakona o davku na tonažo.

V nadaljevanju podajamo nekaj pomembnejših sprememb ZDTon:

1. V drugem odstavku 4. člena ZDTon, ki podrobneje opredeljuje dohodke iz dejavnosti pomorskega prometa v mednarodni plovbi, se spreminja 9. točka, in sicer namesto »storitev komercialnega, tehničnega in drugega upravljanja ladij« po novem glasi: »storitev tehničnega upravljanja in vodenja posadke ladij«, ki bolj določno opredeljuje tovrstne dohodke.

2. Kot smo že navedli, morajo k sistemu davka na tonažo pristopiti tudi vse povezane osebe zavezanca za davek na tonažo, in sicer v roku 90 dni od nastanka dejstva povezanosti. Če ne pristopijo, se šteje, da tudi zavezanec ni pristopil, zaradi česar mu preneha pristop. V tem primeru mora zavezanec plačati razliko med davkom, ki bi ga plačal po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08 in 5/09) in davkom, ki ga je plačal po ZDTon, povečano za obresti iz 95. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS št. 117/06, 24/08-ZDDKIS, 125/08). Za povezano osebo se obdobje pristopa izteče hkrati z iztekom desetletnega obdobja zavezanca iz 6. člena ZDTon.

Več...